Avtor: Robert J. Tamasy – Pred časom sem imel zanimiv pogovor s člani skupine CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija) v nekem drugem mestu. Pred tem sem napisal članek za Ponedeljkovo mano o pomenu zapuščine in zanimalo jih je, kakšna je razlika med štirimi na videz podobnimi izrazi: dedna zasnova, dediščina, podedovanje in zapuščina.
Med temi štirimi izrazi je nekaj podobnosti, vendar so vsi zelo različni. Na dva od njih nimamo tako rekoč nobenega vpliva. Na enega lahko bistveno vplivamo, odvisno od tega, kako uspešni smo bili. Le enega lahko v veliki meri oblikujemo na podlagi odločitev, ki jih sprejemamo, in odnosov, ki jih vzpostavimo v življenju.
Dedna zasnova opisuje lastnosti, ki se prenašajo genetsko, kot so barva kože in las, postava, etnične značilnosti ter druge telesne, duševne in družinske značilnosti. Dediščina se običajno nanaša na kulturo, tradicijo, zgodovino in jezik družbe ali skupine ljudi. Podedovanje je to, kar se po človekovi smrti prenese na druge; običajno gre za denar ali materialne dobrine.
Zapuščina je edina od teh štirih pojmov, ki jo lahko pomembno oblikujemo ne glede na družbeni položaj ali raven premoženja. Sestavljena je iz trajnega vpliva našega življenja, ki ostane še dolgo po tem, ko nas ni več. Zapuščina lahko z vrednotami, značajem in vero preoblikuje posameznike, organizacije in celo družbo kot celoto.
Kot ljudem, ki večino časa preživimo v poslovnem svetu, se nam ponujajo priložnosti, da na tak ali drugačen način prevzamemo vlogo vodje. Ne glede na to, kakšno vlogo imamo v podjetju, ali imamo direktorsko vlogo ali pa smo odgovorni enemu ali več posameznikom, lahko gradimo zapuščino. Kajti pravi preizkus vodij, ne glede na to, kdo so in kaj počnejo, je tisto, kar ostane po njihovem odhodu.
Spomnim se predstavitve, ki jo je pred leti imel neki direktor, na kateri nam je razložil, kako je bila zgrajena njegova prejšnja organizacija. Na organizacijski shemi podjetja je bilo vse zgrajeno okoli njega. Kmalu po njegovem odhodu je podjetje razpadlo kot hišica iz kart. Njegova “zapuščina” – kar se vodenja tiče – je bila en velik neuspeh.
Primerjajte to z Nelsonom Bellom, ki je več kot 24 let deloval kot zdravnik misijonar na Kitajskem. Njegova pobožna hči Ruth se je poročila z mladeničem po imenu Billy Graham. Skupaj sta imela več otrok, ki še danes opravljajo krščansko službo, in ob Ruthini podpori se je Billy Graham s svojimi evangelizacijskimi kampanjami in knjigami dotaknil milijonov življenj za Jezusa Kristusa. Kakšno zapuščino je zapustil Dr. Bell!
Gradite na trdnih temeljih. Svet okoli nas nam vsiljuje misel, da lahko svoje življenje gradimo na različnih vrstah temeljev, vendar obstaja samo en temelj, ki bo trajal večno. “Drugega temelja namreč nihče ne more položiti namesto tistega, ki je že položen, in ta je Jezus Kristus” (1 Korinčanom 3:11).
Stoodstotno se posvetite Kristusovim namenom. Kot je zapisal neki pesnik: “Samo eno življenje imamo, ki bo kmalu minilo; samo tisto, kar je storjeno za Kristusa, bo obstalo. “Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo” (Apostolska dela 17:28).
Vlagajte v ljudi. Na ljudi lahko pozitivno vplivamo na različne načine, najbolj trajna med njimi pa sta učenčevstvo in mentorstvo. “Kar si slišal od mene (Pavla) pred mnogimi pričami, izrôči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti” (2 Timoteju 2:2).
O avtorju
© 2023. Robert J.Tamasy je napisal knjigi Ambasadorji v poslovnem svetu: trajna zapuščina evangelizacije in učenčevstva v organizaciji CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija), Poslovanje v najboljšem pomenu besede: Brezčasna modrost iz knjige Pregovorov za današnje delovno okolje, v sodelovanju s Kenom Johnsonom je napisal knjigo Kako živeti življenje s srcem pastirja, skupaj z Davidom A. Stoddardom pa knjigo Mentorstvo s srcem. Vsakih 14 dni objavlja na svojem blogu: www.bobtamasy.blogspot.com.
Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.
Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected]
Vprašanja za diskusijo in razmislek
- Če bi morali ponovno navesti razlike med dedno zasnovo, dediščino, podedovanjem in zapuščino, kako bi jih razlikovali med seboj?
- Kaj je imelo na tej točki vašega življenja na vas največji vpliv – dedna zasnova, dediščina, podedovanje ali zapuščina? Pojasnite svoj odgovor.
- Ali se strinjate, da je med temi štirimi stvarmi zapuščina tista ena stvar, ki se lahko prenaša iz generacije v generacijo in na katero imamo največji vpliv? Zakaj ali zakaj ne?
- Kako bi opisali temelje svojega življenja, ne le pri delu, temveč tudi pri osebnih prizadevanjih in stvareh, ki jih najbolj cenite?
OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko s klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate) Psalm 18:31; Izaija 43:4; Matej 28:19-20; Luka 6:46-49; Kološanom 3:23-24
Izziv
Kot smo že razpravljali, nam je bila dedna zasnova vnaprej določena, naša osebna dediščina je bila vzpostavljena že v zgodnjem življenjskem obdobju in podedovanje utegne biti del naše prihodnosti – ali pa tudi ne. Narava zapuščine, ki jo bomo nekoč pustili za seboj – v naših domovih in tam, kjer delamo – pa je odvisna od nas samih. Pozitivne in trajne zapuščine ne moremo ustvariti sami – potrebujemo pomoč in podporo ljudi, ki jim zaupamo.
Koga poznate, ki vam lahko pomaga opredeliti, kakšno vrsto zapuščine bi radi zapustili in kako jo lahko uspešno gradite? Katere korake lahko storite zdaj, da začnete?
Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!
