Menu

 Avtor: Robert J. Tamasy Delo. Nekateri ga obožujejo in se ga kar ne naveličajo. Mnoge med njimi bi lahko uvrstili med deloholike. Za druge je delo nujno zlo, sredstvo, s katerim si lahko zagotovimo hrano na mizi, streho nad glavo in oblačila, plačujemo račune in se ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas veselijo. Toda ali ste kdaj razmišljali o celotnem življenju na delovnem mestu od začetka pa do upokojitve? 

Recimo, da v svoji službi delamo tipičnih, “povprečnih” 40 ur na teden. Nekateri naši bralci delajo precej več ur, vendar naj za naše razmišljanje zadostuje 40 ur. To pomeni, da bomo v koledarskem letu opravili približno 2.000 ur dela. Pomnožimo to s trajanjem povprečne delovne dobe, recimo s 45 leti. To pomeni 90.000 delovnih ur, ne glede na to, ali ostanete v enem podjetju ali pa večkrat zamenjate službo in kariero. To je veliko časa! 

Dobro vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: “Kako bom preživel ta čas?” Zlasti če upoštevamo, da le redki ljudje delajo izolirano od drugih. Skoraj vsi delamo z drugimi ljudmi in moramo z njimi vsakodnevno komunicirati. To nas pripelje do drugega vprašanja: “Kako naj ravnam v teh odnosih?” 

Na to temo so bile napisane že številne knjige, vendar bi bilo dobro razmisliti vsaj o nekaterih od mnogih stvari, ki jih ima Sveto pismo povedati o tem, kako naj pristopamo k svojemu delu in kako naj ravnamo z ljudmi, s katerimi moramo delati: 

Naše delo naj bo pozitiven zgled. Eden od možnih pristopov k delu je, da naredimo minimalno, kar je potrebno. Gremo v službo, preživimo dan in se vrnemo domov. Toda to je komajda zgled, ki naj bi ga drugi posnemali, zlasti za nas, ki razumemo, da moramo delati “kot za Gospoda” (Kološanom 3:23). Nasprotno, svoje delo – kjerkoli nas je Bog postavil – moramo opravljati kot sveto poklicanost. “Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli” (Efežanom 2:10). 

Naše delo naj bo neoporečno. Verjetno se vsi spomnimo kakšnih ljudi, ki so zaradi nesprejemljive kakovosti svojega dela, neetičnega vedenja in splošne nesposobnosti, da bi vredno prispevali k produktivnosti organizacije in služenju strankam, dobaviteljem in sodelavcem, izgubili naše spoštovanje na delovnem mestu. “Prizadevajte si … delati s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali. Tako naj bi spodobno živeli v očeh tistih, ki so zunaj, in naj ne bi potrebovali nikogar” (1 Tesaloničanom 4:11-12). 

Naša delovna etika naj bo zgledna. Prizadevnost in odličnost pri delu, ki ga opravljamo, veliko pove o našem značaju, predanosti drugim in, kar je najpomembnejše, o naši odločenosti, da služimo kot “Kristusovi ambasadorji” (2 Korinčanom 5:20). Vse bolj se zdi, da ljudje niso ponosni na svoje delo, kar so izkusila tudi podjetja, ki težko najdejo ljudi, pripravljene delati. Če že pridejo na delo, se zdi, da se mnogi zlahka raztresejo, namesto da bi se osredotočili na svoje odgovornosti. “Prizadevajte si živeti v tišini, skrbeti za svoja opravila…” (1 Tesaloničanom 4:11). 

Naše delo naj odraža skrb za druge. Medtem ko izpolnjujemo svoje delovne naloge in odgovornosti, nam lahko delovno mesto služi tudi kot odskočna deska, da lahko drugim odsevamo ljubezen Jezusa Kristusa in pokažemo, da nam je mar zanje in za njihove potrebe. Če začutimo, da se sodelavec ali stranka spopada s težavami, je to lahko priložnost, da pokažemo Božjo skrb in sočutje. “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” (Marko 12:31). 

O avtorju
© 2024. Robert J.Tamasy je napisal knjigi Ambasadorji v poslovnem svetu: trajna zapuščina evangelizacije in učenčevstva v organizaciji CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija), Poslovanje v najboljšem pomenu besede: Brezčasna modrost iz knjige Pregovorov za današnje delovno okolje, v sodelovanju s Kenom Johnsonom je napisal knjigo Kako živeti življenje s srcem pastirja, skupaj z Davidom A. Stoddardom pa knjigo Mentorstvo s srcem. Vsakih 14 dni objavlja na svojem blogu: www.bobtamasy.blogspot.com. 

Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž. 

Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected] 

Vprašanja za diskusijo in razmislek 

  1. Koliko ur povprečno delate vsak teden? Če ocenite svojo celotno delovno dobo, koliko ur pričakujete, da boste porabili v svoji karieri? Ali menite, da ste te ure doslej dobro vložili? 
  2. Poleg finančnega zaslužka in morda napredovanja v karieri ali prehoda na boljše priložnosti, kaj pričakujete, da bo trajni učinek oz. zapuščina vašega poklicnega življenja? 
  3. Ali vam pride na misel oseba, za katero menite (ali ste menili), da je bila slab delavec? Če je tako, opišite tega posameznika in njegov ali njen pristop k delu. Zdaj pa razmislite o nekom, ki je na vas naredil vtis izjemnega delavca. Kaj je bilo tisto, kar je pri tem posamezniku izstopalo? 
  4. Kaj menite o misli, da bi na delovnem mestu iskali priložnosti za izražanje Božje ljubezni, skrbi in sočutja? Katere smernice je po vašem mnenju treba pri tem upoštevati? 

OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko s klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate) Pregovori 12:11; 14:23; 1 Korinčanom 3:9; Kološanom 3:17; 23-24; 2 Timoteju 3:16-17 

Izziv 

Ta teden je primeren čas, da ponovno ocenite svoj pristop k delu in motivacijo za delo. Če ste Kristusov učenec in bi rezultate svojih prizadevanj predstavili neposredno Njemu, kako bi se po vašem mnenju odzval? 

V Pregovorih 27:17 piše: “Železo se brusi z železom, človek brusi svojega bližnjega.” Ali imate koga, s katerim se lahko redno srečujete za spodbudo, molitveno podporo in konstruktivno kritiko, če je to potrebno? Če je tako, se dogovorite za srečanje s to osebo in se pogovorite o zgornjih vprašanjih. Če nimate osebe, s katero bi se lahko srečevali in ji lahko zaupate, prosite Boga, naj vas pripelje do take osebe. 

Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!