Avtor: Dan Britton – Pred nekaj leti je srednješolska nogometna ekipa v Michiganu v ZDA odpovedala zadnjih pet tekem sezone, potem ko je bila na začetku sezone brez točk in je dosegla rezultat 0:4. Če ostaneš brez zmage in brez točk, je to zelo boleče, vendar me boli srce ob misli, da je nekdo obupal nad to skupino športnikov.
Pomislite na morebitne zmage, ki jih ti športniki ne bodo nikoli doživeli. S tem ne mislim na zmage na igrišču. Po poročilih bi ta ekipa verjetno končala z 0-9. Vendar pa pri trajnih zmagah ne gre za točke na tabli ali za zmage in poraze. Pomembne so življenjske zmage, ki jih športniki v tej sezoni niso mogli doživeti. Predvidevam, da trenerji in športni funkcionarji niso nikoli slišali slavnega citata Winstona Churchilla: “Nikoli se ne vdajte – nikoli, nikoli, nikoli, nikoli – ne v majhnem ne v velikem, ne v pomembnem ne v nepomembnem, nikoli se ne vdajte….”. Zanj so bile besede “vdati se” kletvica.
Čez dvajset let si bodo ti športniki morda želeli, da njihovi trenerji ne bi bili obupali nad njimi. Tudi če bi ostali brez zmage in točk, bi bil to lahko odločilen trenutek v razvijanju njihovih značajev.
Na žalost je vdaja postala način razmišljanja, ki je prodrl v številne segmente družbe, vključno s poslovnim in poklicnim svetom. Ljudje odnehajo, ne da bi razmislili o morebitnih posledicah. Menim, da je treba to besedo odstraniti iz našega besednjaka. Ne le, da jo vidim kot prekletstvo, ampak tudi postane prekletstvo za vse, ki živijo s tako miselnostjo.
Nikoli ne bom pozabil pogovora, ki sem ga imel s 16-letnim fantom med srečanjem mladih športnikov. V prostem času je sedel sam, z glavo v dlaneh. Nekaj ga je mučilo, zato sem se usedel poleg njega v upanju, da mu bom lahko pomagal. Preprosto sem vprašal: “Kaj je narobe?” Pripravljen sem bil na tipičen odgovor mladega človeka: težave s punco, alkoholom ali drogami, težave med prijatelji ali težave v šoli. Zato sem bil šokiran, ko je rekel: “Sovražim, da mi starši dovolijo, da opustim vse, kar začnem.”
Mladenič je razložil, da je vse, kar je začel, opustil. Nato je bruhnilo iz njega: “Želim si, da bi me prisilili, da dokončam, kar sem začel.” Vau! Običajno slišim ravno nasprotno: “Sovražim, da me starši prisilijo, da dokončam vse, kar sem začel.” Toda ta ambiciozni športnik je želel spodbudo, da ne bi odnehal.
Sveto pismo jasno govori o tem, kako pomembno je, da ne odnehamo in se odločimo, da se bomo spopadli s preizkušnjo v kakršni koli obliki. “Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo” (Jakob 1:2-4).
Naše družine, ekipe, podjetja, organizacije, cerkve in šole bi morale biti prostor za gojenje duha dokončanja – in to dobrega dokončanja. Iz naših pogovorov je treba izločiti besede “vdati se“. Apostol Pavel nas v Pismu Galačanom 6:9 spominja na nagrado, ki bo naša, če ne odnehamo: “Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.”
Vsak od nas bo postal drugim znan kot človek, ki vztraja do konca ali pa kot človek, ki odneha. Izbira je naša, razlika med njima pa nam lahko spremeni življenje. V boju in naporu nas namreč Bog oblikuje in spreminja. Če bomo odnehali, ko nam je težko, se nam bo izmuznilo to, kar želi storiti v naših življenjih.
O avtorju
Dan Britton je pisec, inštruktor in mentor, ki pri Društvu krščanskih športnikov opravlja funkcijo glavnega terenskega direktorja in vodi na tisoče zaposlenih v več kot 100 državah. Britton je profesionalno igral lacrosse pri ekipi Baltimore Thunder in je soavtor osmih knjig, med drugim: One Word (Ena beseda), Wisdom Walks (Sprehodi do modrosti) in Called to Greatness (Poklican k veličini). Pogosto je govornik v podjetjih, neprofitnih organizacij in športnih ekipah. Dan in njegova žena Dawn živita v Overland Parku v Kansasu in imata tri poročene otroke in vnukinjo.
Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.
Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected]
Vprašanja za diskusijo in razmislek
- Ali ste kdaj nekaj opustili in pozneje obžalovali svojo odločitev? Kakšna je bila situacija in kako menite, da bi jo lahko bolje obvladali? Kaj bi se lahko zgodilo, če ne bi odnehali?
- Zakaj mislite, da se dandanes ljudje tako pogosto odzovejo z vdajo, ko “zagusti” – kot pravimo?
- Ali vam pride na misel nekdo – morda celo vi sami – ki ga mika, da bi se vdal, ker so okoliščine postale težke? Kako bi se lahko odzvali in ga (ali sebe) spodbudili, da zavrže besede “vdati se” in jih nadomesti z lastnostmi, kot so vztrajnost, predanost, odpornost in vzdržljivost?
- Navedeni svetopisemski verzi kažejo, da Bog uporablja preizkušnje in nesreče, da oblikuje naš značaj in nas spremeni v ljudi vere, upanja in odločnosti? Ali verjamete v to? Zakaj ali zakaj ne?
OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko s klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate) Jeremija 29:11-14; Rimljanom 5:3-5; 8:35-39; 1 Korinčanom 15:58; 1 Peter 1:6-7
Izziv
Včasih se nam ovire, s katerimi se soočamo, zdijo skoraj nepremagljive. Lahko postanemo obupani, kar pomeni, da izgubimo pogum za nadaljevanje, za vztrajanje. V takšnih trenutkih so nam vsem v pomoč ljudje, ki jim je mar za nas in nas bodo podprli pri premagovanju težav. Na koga se lahko obrnete, ko potrebujete spodbudo? To je lahko posameznik ali majhna skupina ljudi, za katere veste, da jim je mar za vas. Razmislite o njih še danes in se odločite, da boste odkrito delili težave, s katerimi se soočate. Podobno tudi razmislite, kako ste lahko vir spodbude nekomu drugemu, ki to potrebuje.
Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!
