Srečen Božič!

Tematski članek:

‘Vesele praznike’ namesto ‘Srečen Božič’?

Dr. Peter Regez, dipl. inž., D-Kandern. Poročen z Marianne, imata štiri odrasle otroke. Je nadzornik izobraževanja, svetovalec za medkulturne prireditve in direktor mednarodne krščanske misije Janz Team.

Decembra 2005 so v občilih goreče razpravljali o božičnih voščilnicah ameriškega predsednika. Na teh voščilnicah, ki so bile razposlane več kot milijon ljudem, je namesto voščila ‘Srečen Božič’ pisalo ‘Vesele praznike’. Tudi v drugih državah so vedno bolj poskušali, da bi krščanske izraze in simbole Božiča odstranili ali pa jih preimenovali, da ne bi žalili predstavnikov drugih religij. V nasprotju s tem pa smo bili zelo presenečeni, ko smo v času bivanja na Kitajskem opazili, da v veleblagovnicah prodajajo božične izdelke in po zvočnikih predvajajo tradicionalne božične pesmi. Medtem ko narodi s krščansko dediščino poskušajo odstraniti krščanske elemente tega praznika, smo v komunistični državi za Božič slišali krščanske pesmi! Ta opažanja so v meni sprožila razmišljanje.

Prvič, Božič je predvsem rojstnodnevno praznovanje, na katerem se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa. Malo verjetno je, da bi na rojstni dan ženske z imenom Lidija pomislili na to, da ne bi omenili njenega imena, in se tako izognili temu, da prizadenemo nekoga drugega, ki nima takrat rojstnega dneva! Ime osebe je bistvenega pomena pri katerem koli rojstnodnevnem praznovanju, saj se vendar vse vrti okoli te osebe!

Točno pa je, da bi lahko s posebnim poudarkom praznovali tudi rojstne dneve drugih slavnih mož in začetnikov religij. Leto 2006 je postalo znano kot Mozartovo leto, v katerem so se dogajale mnoge dejavnosti in prireditve v čast tega nadarjenega glasbenika in skladatelja. Lahko bi na poseben način praznovali tudi rojstni dan Mohameda ali Bude. Zakaj naj bi potem praznovali rojstni dan Jezusa Kristusa na tako izjemen način?

Lahko bi kdo odvrnil, da živimo na ‘krščanskem zahodu’ in smo tako odgovorni za to, da ohranjamo krščanske tradicije. Ta razlaga pa ne zadovoljuje. Čeprav je dobro, da se identificiramo s svojo kulturo in se držimo njenih vrednot, pa obstoj neke tradicije ni vedno nekaj dobrega in resničnega. Lahko bi kdo odgovoril, da Božič spodbujamo, ker pomeni več posla za maloprodajni sektor. Tudi v tej izjavi je zrno resnice, pa vendar to tudi ni zadostna razlaga.

Da bi odkrili nekaj več o izvoru tega praznovanja, si moramo pobliže ogledati osebo, katere rojstni dan praznujemo: Jezusa Kristusa. Kaj je bilo na Njem tako posebnega v primerjavi z drugimi ustanovitelji religij?

Rojen je bil v revnih okoliščinah, kot milijoni ljudi pred Njim in po Njem. Jedel je in pil in odraščal, enako kot drugi. Smejal se je, jokal in se tudi utrudil.

Ko je začel pri tridesetih letih poučevati v Izraelu kot potujoči pridigar, je vzbudil pozornost mnogih ljudi. Nikoli niso slišali takega učenja od svojih religioznih voditeljev. Kmalu pa je prišlo do sporov, kajti ta človek je trdil, da je eno s samim Bogom. Nihče se ne bi smel bahati s čim takim! Zadeva bi bila absurdna, če ne bi bilo vidnih rezultatov Njegove nadnaravne moči. Slepi so spregledali, hromi so shodili in nosili svoje postelje, in ljudje, ki so bili vse življenje obsedeni z zlimi duhovi, so bili osvobojeni.

Kljub temu pa je bila Jezusova trditev, da je Bog, tako nezaslišana in nesprejemljiva, da je bil obsojen na križanje le nekaj let po tem, ko je začel javno delovati.

Pa še niti vse to ne bi opravičevalo takega edinstvenega položaja in obeleževanja posebnega praznika. Mnogi slavni možje in žene so razvijali in razširjali učenja, ki so vodila k osebni ali zunanji osvoboditvi. Vsi ti ljudje so na koncu umrli naravne ali pa nasilne smrti. Nekateri njihovih grobov so postali romarski kraji, kjer njihovi učenci upajo, da bodo osebno izkusili njihovo moč.

Čeprav Njegovi učenci tega na začetku niso razumeli, pa je Jezus napovedal, da ne bo ostal v grobu. Kot obujen se je pojavil tretjega dne po Svojem križanju, najprej posameznim učencem, potem vsem učencem skupaj, kasneje pa še več kot 500 ljudem! Nekateri med njimi so bili še živi, ko so bila zapisana prva pričevanja.1

Tudi ta dogodek praznujemo… to je Velika noč! Praznovanje Božiča dobi pravo potrditev, če nanj gledamo z vidika Velike noči. Kot je edinstvena Velika noč, je prav tako edinstven Božič! Če ne bi bilo vstajenja, bi bila krščansko sporočilo in krščanska vera trivialna.2

Mnogi slavni ljudje so želeli biti nesmrtni.

Prejšnje leto smo obiskali kitajsko mesto Xi’An. Tam lahko občudujemo vojščake iz terakote, ki jih imenujejo osmo čudo sveta. Kitajski cesar Qin Shi Huangdi je kot prvi združil celotno kitajsko ozemlje pod svojo vladavino. Zato je dal zgraditi mavzolej, ki naj bi ga varovalo na tisoče glinastih vojakov in ti bi skrbeli, da bi ostal še po svoji smrti nepremagljiv (210 pr. kr.). Kljub temu veličastnemu spomeniku pa njegova vladavina ni večno trajala.

V osemdesetih letih, ko smo živeli v Zairu, današnji Demokratični republiki Kongo, je postal slaven religiozni voditelj po imenu Ebale Mbonge. Trdil je, da je Odrešenik in oseba v Trojici.

Trdil je tudi, da se je pogovarjal z Očetom pred stvarjenjem sveta. Njegovi privrženci – med njimi nekaj zelo znanih oseb – so ga častili kot Boga. Nekega dne je izjavil, da bo kmalu umrl, ampak da bo vstal od mrtvih po treh dneh. Nedolgo zatem je umrl in je bil položen v krsto. Nekateri njegovih privržencev so hoteli prenesti krsto iz glavnega mesta Kinšase v notranjost dežele, da bi Ebaleja pokopali v njegovem domačem mestu. Neki naš prijatelj je inšpektor na letališču. Predan kristjan je in se ne da podkupiti. Vztrajal je, da morajo krsto zaradi preiskave odpreti. Odkrili so, da je bila v krsti le lutka, medtem ko se je sam Ebale Mbonge preoblečen naskrivaj pridružil svojim privržencem. Njegov načrt je bil, da bo potoval z njimi, ne da bi ga prepoznali, in se potem kot ‘od mrtvih Vstali’ pojavil v svojem domačem mestu. Hitro so obvestili predsednika Mobuta. Njegove besede in odlok so bili jasni: “Jezus je resnično vstal, ampak najprej je bil resnično mrtev!” Kmalu zatem je bil Ebale Mbonge sprejet v bolnišnico. Nekajkrat je bil ustreljen v želodec. Umrl je, in nikoli ni več vstal!

Ker je Jezus edini, ki je vstal od mrtvih, lahko praznujemo Veliko noč in se tudi spominjamo rojstva tega edinstvenega človeka s tem, da praznujemo Božič

In zato lahko še naprej govorimo: Srečen Božič!

_________________________
1 Korinčanom 15,5-7
2 Korinčanom 15,14-17

Revijo Odsevi – Srečen Božič!, Živela raznolikost, Pogum, Jezusova koda, Svoboda, Sanje, Priložnosti, Veselje, Nazaj h koreninam in Odprta vrata lahko naročite na [email protected] ali GSM 041 393 119.