Sanje

23.02.2021

Tematski članek:

Živite svoje sanje

Johannes Grassl, Blaibach, Nemčija Poročen je z Evi Grassl in ima dva otroka. Samostojni svetovalec, predavatelj in pisec (www.johannesgrassl.com). Član voditeljske skupine in odgovoren za nemško vejo organizacije Leaders Integrity Foundation, www.lif.ch

Zgornji naslov je provokativen. Kdo pa danes še sanja? Si sanje sploh lahko še privoščimo? V srcu me žgejo sanje. Sanjam o prenovi naše dežele, o novi dinamiki, ustvarjalnosti in kakovosti življenja v naši družbi. Sanjam o tem, da bi se osebno življenje posameznikov, predvsem pa vodilnih ljudi v gospodarstvu in politiki, spremenilo na boljše. Za to bije moje srce in v to vlagam svoje življenje.

Slika prihodnosti

Začnimo z definicijo. Kaj so to sanje? Pomenijo nekaj podobnega kot vizija. Beseda vizija pride iz latinskega visio in pomeni videti. Gre za to, da z notranjimi očmi vidimo nekaj bodočega, kar trenutno še ni stvarnost. Z drugimi besedami, sanje so slika prihodnosti, ki nas navdihuje. V osebnem življenju to pomeni, da si naj naslikamo navdušujočo sliko lastne prihodnosti. Ta slika je povezana s potencialom, ki leži v nas.

Ali vi živite svoje življenje ali življenje živi vas?

Vsak človek se nahaja v napetostnem polju med potencialom in položajem. Beseda potencial prihaja iz latinskega potentialis in pomeni nekaj takega kot še ne izkoriščene možnosti. Potencial nekega človeka obsega njegove odlike in talente, osebne sanje in predstave o prihodnosti. Vsak posameznik ima dragocen potencial. Istočasno ima vsak človek tudi določen položaj.

Položaj pa opisuje stvarno življenje, trenutne okoliščine, izzive in stvarne omejitve. Stopnja osebne učinkovitosti in izpolnjenosti pa je med drugim odvisna od tega, da potencial in položaj uskladimo, kolikor je mogoče. S pomočjo naslednjega vzorca je možno to načelo enostavno predstaviti.

Kdor se zaveda svojega potenciala, pa ga ne izkorišča, svoje življenje sanja. Kdor ima močan položaj, je polno zaposlen, stalno dela na robu zmogljivosti, pri tem pa pozablja na svoj potencial, takega človeka življenje živi.

Bolj kot sta usklajena potencial in položaj, bolj lahko človek živi svoje sanje in vstopi v tisto dimenzijo svojega življenja, za katero je bil rojen.

Ne glede na to, v katerem polju tega vzorca se nahajamo, lahko delamo korake v smeri proti polju življenja. Kako? S tem, da sprejemamo odločitve! Prav tako, kot je naše današnje življenje pretežno posledica preteklih odločitev, se tudi naša prihodnost oblikuje z odločitvami, ki jih sprejemamo danes. Koristno si je zastaviti nekaj vprašanj. Ali živim življenje ali pa življenje živi mene?

Mislimo od konca nazaj

Pokopališča so najbogatejša mesta v deželi. Toliko neizpolnjenih sanj, hrepenenj in načrtov je tam pokopanih. Preveč ljudi, ki jih je življenje živelo, namesto da bi oni sami živeli. Najkasneje na koncu svojega življenja se nam zastavi vprašanje, ali je bilo naše življenje uspešno. Da bi lahko nekoč na to vprašanje zadovoljivo odgovorili, je pomembno, da že zdaj mislimo od konca nazaj. Mojzes, ena največjih voditeljskih osebnosti vseh časov (Stara zaveza Svetega pisma), je glede tega izjavil nekaj res omembe vrednega: »Gospod, nauči nas, kako kratka so pravzaprav naša življenja, da si pridobimo modro srce.« (prosti prevod) 1 Zavest o končnosti lastnega življenja je povezana z modrostjo. Modrost pomeni sposobnost za življenje in je predvsem sposobnost, sprejemati prave odločitve in pravilno postavljati prioritete.

Misliti od konca nazaj pomaga pri osredotočanju na bistveno. Podobno kot kipar mora vedno znova narediti korak nazaj, da bi mogel s pogledom zaobjeti celoto svojega dela, tako moramo tudi mi vedno znova storiti korak nazaj, izven izzivov vsakdanjega dela, da bi mogli ugledati celoto svojega življenja. Kaj mi je pomembno in kaj želim doseči do konca svojega življenja? Ali sem na poti k temu cilju? V katerem kvadrantu zgornjega vzorca se nahajam in katere korake lahko storim, da bolj upoštevam svoje sanje in potrebe? Zares pomembno je v življenju končno le to, kar nekaj pomeni tudi, če gledamo od konca nazaj.

Spoznanja iz cunamija

Ljudje, ki so preživeli katastrofo cunamija leta 2004, poročajo o treh mislih, katerih so se v trenutku domnevne smrti nenadno zavedli. Prvič: pomen njihovih najdragocenejših odnosov z ljudmi, povezan s spoznanjem, da bi morali vanje več vlagati. Drugič: vprašanje smisla življenja, povezano z ugotovitvijo, da dosedanje življenje vendar ne more biti vse, kar je življenja. Tretjič: tema prioritet. Mnogi so spoznali, da so njihove prioritete dotedaj bile napačno zastavljene, in so si zastavili nove življenjske cilje. Dramatična izkušnja te katastrofe je pripeljala do tega, da so poglobljeno razmišljali in življenje postavili na čisto druge temelje.

Spoznanja žrtev cunamija se skladajo z zadnjimi besedami mnogih ljudi, ki so bili 11. septembra 2001 ujeti v World Trade Centru. Najpogostejši sms iz rušečih se nebotičnikov je bilo sporočilo »I love you«. Iz oči v oči s smrtjo, ko je bilo prepozno za dejanja, je postalo ljudem jasno, kaj je bilo v življenju resnično pomembno. Dobra vest za nas je: ni še prepozno! Še vedno imamo možnost, na novo zastaviti smernice svojega življenja. Odločilno ni, kako smo začeli, ampak kaj bomo storili s preostankom svojega življenja. Kaj bi bilo, če bi se moje življenje danes končalo?

Najpomembnejše: medsebojni odnosi!

Švicarski ekonomist in raziskovalec sreče Bruno Frey govori v nekem intervjuju s časopisom Frankfurter Allgemeine Zeitung o bistvu sreče2. Pravi, da so dobri prijateljski odnosi boljši kot hiter avto in da denar sam po sebi nikoli ne osrečuje. Na vprašanje, kaj prinaša več sreče kot denar, Frey odgovarja: »Sreča v medsebojnih odnosih. To je zadovoljstvo, ki ga dobimo iz družine, prijateljstva in druženja z dobrimi znanci.«

Človekovo življenje je osnovano na medsebojnih odnosih in se vrti okoli njih. To pomeni, da je kakovost osebnega življenja odvisna predvsem od kakovosti najpomembnejših osebnih polj odnosov. Kadar so ti odnosi – partnerstvo, družina, prijatelji in poklicno okolje – pozitivni, nas zadovoljujejo in to vzpodbudno vpliva na našo lastno osebnost. Enako velja obratno. Zato v nas živi hrepenenje, da bi živeli v zdravih, z dobro voljo zaznamovanih odnosih. Zato je pomemben korak k boljši kakovosti življenja, da v ta polja odnosov vlagamo sebe. Kako lahko odkrijemo ta polja? S pomočjo zelo enostavnega vprašanja. Kdo je še ob meni, ko ne morem ničesar več nuditi?

Odgovor na vprašanja srca

Kakovost naših odnosov določa kakovost našega življenja. To velja na medčloveški ravni, predvsem pa tudi za odnos s Stvarnikom. V srcu vsakega človeka gorijo – zavestno ali pa podzavestno – tri temeljna vprašanja, ki celo življenje hrepenijo po tem, da bodo odgovorjena. Prvič je to vprašanje identitete, torej reševanje vprašanja: Kdo sem? Odkod prihajam? in Kam grem? Drugič vprašanje lastne vrednosti. Iz česa črpam svojo vrednost? Iz dosežkov? Kaj bom storil, če nekega dneva ne bom za nič več sposoben? Tretjič vprašanje gotovosti. Kaj mi daje gotovost, tudi – in predvsem – takrat, ko se začnejo majati lažne gotovosti tega sveta?

Ta vprašanja so odprta, ker se je spremenilo prvotno stanje. Človek je bil ustvarjen za osebni odnos s Stvarnikom, v katerem so ta vprašanja imela svoj odgovor. Ker je bil ta odnos prelomljen s strani človeka samega, je prišel na svet Jezus Kristus, vložil svoje življenje, da bi odnos z Bogom ponovno omogočil, in tako ustvaril rešitev. Z vašo osebno odločitvijo, da svoje življenje zaupate Jezusu, vstopite v ta odnos s svojim Stvarnikom. Šele potem dobijo ta vprašanja trajen odgovor in je položen temelj za notranji mir in izpolnitev. Pustite se presenetiti.

Bog ima sanje

Bog sanja sanje skupaj z nami. On želi, da smo ne le uspešni, ampak tudi, da doživimo izpolnitev. Do izpolnitve pa pride, če imamo odgovore na vprašanja svojega srca in se vrnemo na prvotno stanje življenja. Jezus Kristus pravi, da je prišel, da bi nam podaril življenje v izobilju.3 Želi nas izpeljati iz statusa quo v boljšo, izpolnjeno prihodnost.

Preporod v svobodo

Spomnite se trenutka, ko ste nazadnje bili v živalskem vrtu in stali pred levjim oborom. Mnogim od nas se godi kot levu v živalskem vrtu, ki životari v svojem ozkem boksu, v stezniku okoliščin in vedno istega poteka dogajanj. Včasih je bil ta lev čisto divji, danes pa je krotek in prilagojen. Prvotno stanje njegovega življenja ni bilo, da bi sedel v živalskem vrtu, ampak da bi živel na prostosti in bil kralj živali. Na neki točki njegovega življenja pa so ga vtaknili v to kletko. Veliko njegove prvotne dinamike, pustolovske želje in življenjske radosti se je izgubilo. Zvečer pa, ko je živalski vrt zaprt in se vse okoli leva umiri, lahko v njegovem rjovenju slišimo koprnenje po savani. Nekje v njegovem srcu se še vedno skriva gen svobode, sanje po pustolovščini, spomin na davno minule čase. Čuti, da sodi na neko drugo mesto. Redno prihaja paznik in mu skozi rešetko porine kos mesa. To ga za krajši čas umiri. Hrepenenje njegovega srca pa ostane nepotešeno in se ne pusti zadovoljiti.

Kakor ta lev, tudi mi nismo ustvarjeni za kletko, ampak za svobodo! Kako bi bilo, če bi se iztrgali in spet uživali veter prostosti? Še enkrat začeli življenje in svojemu srcu ponudili še eno priložnost? Ali to zveni preveč noro? George Bernard Shaw je rekel: »Kar potrebujemo, je nekaj norih ljudi. Poglejte, kam so nas pripeljali normalni!«

Najboljši čas je sedanji čas!

Nič se ne zgodi, dokler nekdo ne začne sanjati. Če živimo naprej, kot smo živeli dosedaj, bodo tudi rezultati bolj ali manj podobni dosedanjim. Če želimo novo dimenzijo življenja, moramo na novo postaviti njegove smernice. Najboljši čas za to je danes. Konrad Adenauer je rekel: »Človek ne sme nikoli reči – prepozno je; vedno je čas za nov začetek!«

_____________________________
1 Psalm 90,12
2 Bruno Frey: Ferrari ne osreči za dolgo…
Frankfurter Allgemeine Zeitung online 23.12.2008
3 Janezov evangelij 10,10

Revijo Odsevi – Srečen Božič!, Živela raznolikost, Pogum, Jezusova koda, Svoboda, Sanje, Priložnosti, Veselje, Nazaj h koreninam in Odprta vrata lahko naročite na [email protected]i ali GSM 041 393 119.