Menu

Avtor: Jim Firnstahl  –  Eden od najučinkovitejših načinov posredovanja ključnih konceptov je uporaba zgodb. Kot je nekdo opisal, gre za “slikanje besedne slike, na katero nato obesimo pomembno načelo”. Zgodbe, ki utelešajo ideje, katere želimo posredovati, omogočajo, da si je te ideje lažje zapomniti.

Jezus Kristus je bil v tem mojster. Pripovedoval je prilike (duhovite, kratke zgodbe), da bi razkril naše človeške slabosti. Pismo Hebrejcem 4:15 pravi: “Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.”

Prilike je uporabljal tudi, da bi dovzetne poslušalce seznanil s skrivnostmi Božjega kraljestva. Kot je Jezus razložil v Lukovem evangeliju 8:10: “Rekel jim je: Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne doumejo.” Tisti, ki so bili odprti za učenje, so razumeli sporočila njegovih prilik.

Ob neki priložnosti, o kateri pripoveduje Luka 12:13-21, je “nekdo iz množice” prosil Jezusa, naj reče njegovemu sorojencu, naj mu da del dediščine, do katerega se je čutil upravičenega. Vendar se je zdelo, da se je Jezus distanciral od spora z besedami: “Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?”  Namesto tega je Jezus opozoril na globlji temeljni vzrok človeških sporov in poslušalce pozval: “Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.”

Nato je Jezus povedal priliko, s katero je podkrepil Svojo misel in s katero se lahko poistoveti tudi marsikdo od nas v poslovnem svetu 21. stoletja. Uspešen poslovnež (“bogataš”) je bil pred odločitvijo, kaj naj stori s presežnim “pridelkom”. Ker ni imel dovolj prostora, da ga shrani, se je odločil, da bo zgradil še večjo shrambo, da bo lahko vse obdržal zase. Tedaj je v zgodbo vstopil Bog in rekel: “Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo? Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.”

Zakaj je Jezus tega bogataša imenoval bedaka? Lahko bi rekli, da je imel malo ali nič vere, ker v procesu odločanja ni upošteval Boga. Vendar bi Judje tistega časa menili, da je Bog temu človeku naklonjen že samo zato, ker je bil bogat. Bogastvo so imeli za otipljivo znamenje Božje naklonjenosti. Jezus je imel navado, da je s svojimi prilikami takšno razmišljanje obračal na glavo. Opozarjal je, da ne gre za posedovanje bogastva, temveč za njegovo uporabo, ki kaže, koliko človek veruje v Boga in koliko ga ljubi. V svoji “Pridigi na gori” je Jezus učil stvari, kot so: “Ne nabirajte si zakladov na zemlji… nabirajte pa si zaklade v nebesih… Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce” (Matej 6:19-21).

Bedak je tisti, ki svojo vero, upanje in ljubezen polaga vase in v svoje bogastvo, ne pa v Boga, kot nas opozarja Prvo pismo Korinčanom 13:13. Če bi bogataš ljubil Boga, bi bil moral razmisliti o pobožnih možnostih (zakladi v nebesih) kako uporabiti presežek svojega pridelka. Nedvomno je imel ta človek lačne sosede in mnoge druge, ki bi nujno potrebovali pomoč. Namesto tega se je, kot pravi prilika, odločil, da si bo “nabiral zaklade zase”, in je zamudil čudovito priložnost, da bi bil “bogat pred Bogom”.

Če vi in jaz kot Kristusovi privrženci ne molimo in se ne sprašujemo o najboljši uporabi naših sredstev, nam primanjkuje ljubezni do Boga in Božje ljubezni, kar razkriva našo neumnost. Ta prilika vedno v meni zbudi ponižnost. Gospod, pomagaj meni – in tistim, ki to berejo – da bomo svoje bogastvo vedno uporabljali za kopičenje zakladov v tvojem kraljestvu.

O avtorju
© 2023. James D. Firnstahl se je nedavno upokojil kot predsednik organizacije CBMC International (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija), v kateri je od leta 2011 do 2022 služil z ekipo poslovnih in strokovnih ljudi v 85 državah, ki si skupaj prizadevajo, da bi svetovni trg preoblikovali z evangelijem Jezusa Kristusa.

Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.

Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected] 

Vprašanja za diskusijo in razmislek

  1. 1. Apostol Pavel v 13. poglavju svojega prvega pisma korintski cerkvi pravi, da vera, upanje in ljubezen ostanejo (so najpomembnejše), a da je ljubezen največja od vseh! (1 Korinčanom 13:13) Kako bi lahko kot Kristusov privrženec izkazovali ljubezen s kopičenjem zakladov v nebesih, če bi se tako kot zgoraj omenjeni bogataš znašli s presežkom bogastva?
  2. Nato posamično premislimo o tistih drugih elementih, ki so navedeni v 1. Korinčanom 13: vera, upanje in ljubezen. Če bi rekli: “Moja vera (zaupanje) v Boga mi dovoljuje, da…”, kako bi dopolnili ta stavek?
  3. Če bi rekli: “Moje upanje v Boga me zavezuje, da …”, kako bi dopolnili ta stavek?
  4. Če bi rekli: “Moja ljubezen do Boga me spodbuja, da …”, kako bi dopolnili ta stavek?
  5. Kot zadnje vprašanje, kakšen pomen imajo z vidika vaše vloge na delovnem mestu vera, upanje in ljubezen, ko opravljate svoje vsakodnevne odgovornosti?

OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko s klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate)

Luka 17:6; Janez 15:13; Rimljanom 5:2-5; 8:24-25; 1 Korinčanom 13:1-7; Hebrejcem 11:1

Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!