Menu

 Avtor: Chris Simpson Če bi eno generacijo nazaj omenjali “oblak”, nihče ne bi vedel, kaj mislite. Danes pa je del vsakdanjega življenja. Vsaka elektronska pošta, vsaka fotografija, vsak dokument – vse je shranjeno v oblaku. Dostopno kadarkoli. Od koderkoli. Komajda ga še opazimo. A povezuje vse in odvisni smo od njega. 

Sveto pismo govori o drugem oblaku. Ta je veliko starejši in veliko pomembnejši: “Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere” (Hebrejcem 12:1–2). Če nam digitalni oblak omogoča dostop do naših informacij, svetopisemski oblak ohranja našo vero živo. Šepeta nam: “Nisi sam.” 

Na delovnem mestu ni vedno tako. Vodstveni delavci sedijo v svojih kotnih pisarnah, pod pritiskom, ki ga nihče drug ne vidi. Podjetniki delajo pozno v noč in se obupano trudijo iz nič ustvariti nekaj. Zaposleni se udeležujejo sestankov, kjer se vera zdi nevidna, morda celo nezaželena. Prikrit občutek, da smo “edini”, lahko hitro izčrpa našo vzdržljivost. 

Takrat se moramo spomniti na oblak – svetopisemski oblak. Pisec Pisma Hebrejcem nas opozarja na tiste, ki so vztrajali pred nami – na Abrahama, Mojzesa, Rahabo, Davida – to so bili ljudje z zameštranimi zgodbami. Zapletenimi življenji. A kljub vsemu so zaupali Bogu. Svojo vero so prenesli v nemogoče trenutke. 

Najboljše od vsega je, da oblak Svetega pisma ni izparel v prvem stoletju. Še vedno je tu, povsod okoli nas. Strokovnjaki, ki vstopajo v pisarne v Nairobiju in São Paulu. Verniki, ki sedijo v sejnih sobah v Singapurju, učilnicah v Torontu in bolnišnicah v New Delhiju. Ženske in moški, ki svojo vero izkazujejo na mestih, kjer bi bilo lažje se skriti. Voditelji, ki se odločijo za poštenost, ko bi jim bližnjice pomagale napredovati v karieri. Zaposleni, ki služijo drugim, ko jim ambicije šepetajo: “Vzemi več zase.” Ne tečemo sami. 

Pismo Hebrejcem se ne ustavi pri spodbujanju, ampak daje praktičen nasvet. Vztrajnost pomeni odložiti stvari. “Odstranite vsako breme,” piše. Nekatera od teh bremen so očitna – greh, kompromisi, uničujoče navade. Druga pa so prikrita kot vrline: Perfekcionizem. Neizprosna ambicija. Potreba po nadzoru nad vsakim izidom. Prav tiste stvari, ki prinašajo napredovanje, lahko tudi zlomijo dušo. Vztrajnost ne pride s čvrstim oklepanjem, ampak s spuščanjem iz rok; z dopuščanjem, da Kristus nosi tisto, česar vi ne morete. 

In vztrajnost ni samo spuščanje. Je osredotočenost. “Uprimo oči v Jezusa,” nam je naročeno. Jezus ni samo zgled vere – je njen vir. On je tekel pred nami. Vztrajal je na križu. Nosil je njegovo sramoto. In zdaj sedi na desnici Boga. Priče nam kažejo, da je to mogoče. Jezus pa to naredi neizogibno – ker je začetnik in dopolnitelj vaše vere. 

Tu je povabilo: Ko se v poslovnem svetu počutite osamljeni, dostopite do oblaka, opisanega v Pismu Hebrejcem. Spomnite se tistih, ki so pred vami vztrajali. Spomnite se tistih, ki zdaj hodijo ob vas, čeprav jih ne vidite. Odložite bremena, ki vas upočasnjujejo. Usmerite pogled na Jezusa. In nadaljujte s tekom. Ciljna črta je bližje, kot se vam zdi. 

O avtorju
Vse pravice pridržane 2026. Christopher C. Simpson si prizadeva za spodbujanje drzne in zmagovite krščanske vere v poslovnem svetu vsepovsod, pri čemer ga vodi globoko prepričanje o preobrazbeni moči evangelija. Preden je postal predsednik CBMC International (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija), je Chris 28 let posvetil ugledni karieri v javnem sektorju – bil je poveljujoči častnik v ameriški mornariški pehoti, služil pa je tudi v tajni službi ZDA, kjer je bil odgovoren za varovanje sedmih ameriških predsednikov, in vodil elitne ekipe v zapletenih mednarodnih misijah z visokimi tveganji. Z ženo Ano, ki je po rodu iz Nikaragve, in tremi otroki živi v Boca Ratonu na Floridi. 

Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž. 

Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected] 

Vprašanja za diskusijo in razmislek 

  1. Kdaj ste se v svojem poklicnem življenju počutili najbolj osamljene? Kako odlomek v Pismu Hebrejcem 12:1–2 in misel o “oblaku prič” spreminjata ta občutek osamljenosti? 
  2. Katera so “bremena”, ki jih nosite v svojem delovnem okolju – navade, ambicije, strahovi – ki morda niso grešna, vendar tiho izčrpavajo vašo vztrajnost v veri? Kako bi bilo, če bi jih odložili? 
  3. Oblak vključuje ne le junake iz 11. poglavja Pisma Hebrejcem, ampak tudi vernike po vsem svetu danes. Kako lahko opomin, da ste del svetovne družine vere, okrepi vašo vztrajnost na delovnem mestu? 
  4. Pismo Hebrejcem nam pravi, naj tečemo z vztrajnostjo, z očmi, uprtimi v Jezusa. Kako lahko to storimo v praksi – svoje oči usmerimo na Kristusa – sredi sestankov, rokov ali poslovnih pritiskov? 

OPOMBA: Če bi se radi poglobili v temo vztrajnosti v krščanskem življenju in na delovnem mestu, razmislite o naslednjih odstavkih iz Svetega pisma (če imate internetno povezavo, lahko z enim klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate): Rimljanom 2:7; 15:4-5; 1 Korinčanom 15:58; Galačanom 6:9; 2 Timoteju 4:7-8; Jakob 1:12 

Izziv za ta teden

Začrtajte svojo pot. Zaupajte, da ste vodili s pravičnostjo in načrtovali s pobožnimi nameni; nato počivajte v tem. Ni se vam treba grebsti za zadnjo besedo ali se boriti, da bi zapolnili tišino. Zaupanje v zvesto pot vam omogoča, da stojite mirno, brez umikanja, in to govori glasneje, kot bi lahko kdaj koli govorila panika. 

Ta teden se odločite, da ne boste le polnili ozračje z besedami, ki vam pridejo na misel. Varujte svojo tišino. Kajti včasih je najglasnejši izraz vere na trgu izbira – izbira, da ne govorite. Morda vam bo v pomoč, če se o tem pogovorite z nekom drugim, ste spodbujeni in spodbujate ter molite za Božjo modrost glede tega, kdaj govoriti in kdaj ne. 

Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!